Minister Logaj poudaril pomen prizadevanj za kakovost v šolstvu

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na nacionalni konferenci o krepitvi in evalvaciji kakovosti v sistemu vzgoje in izobraževanja spomnil, da je področje kakovosti sistemsko regulirano. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč vrtce in šole zavezuje k samoevalvaciji, daje pristojnost šolski inšpekciji in postavlja okvire glede uporabe podatkov. Pri tem je napovedal še sprejetje podzakonskega predpisa, ki bo v pomoč v vrtcih in šolah na tem področju.

Nacionalna politika mora po njegovem opozorilu temeljiti na podatkih, ne pa na posameznih primerih "in ideoloških refleksih". Kot je poudaril, kakovosten sistem potrebuje kakovostne podatke, sistematično spremljanje in sposobnost samorefleksije.

Doseganje kakovosti vidi kot proces, ki vključuje nenehno preverjanje, prilagajanje in izboljševanje v svetu, kjer se hitro spreminjajo tako znanja kot tudi potrebe otrok in pričakovanja družbe.

Z namenom, da bi bili strokovni in vodstveni delavci bolj usposobljeni za zagotavljanje kakovosti in vrednotenje doseženega, je nujno vzpostaviti raznoliko in dostopno mrežo programov za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje, izhaja iz poročila, ki so ga pripravili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. V tem okviru je po njihovi oceni smiselno nadaljevati projekt za mreženje šol za kakovost.

Hkrati je treba zagotoviti ciljno usposabljanje strokovnjakov na podpornih ustanovah za svetovanje in podporo šolam, obravnavane vsebine pa vključiti v izobraževanje prihodnjih strokovnih in vodstvenih delavcev, navaja poročilo.

Minister vidi nalogo na ravni države v tem, da zagotovi stabilen, predvidljiv in pravičen okvir delovanja, ki temelji na zaupanju v stroko, a hkrati na jasnih ciljih in odgovornostih. Tako je po opozorilu iz poročila denimo nujno povezati sistemske podporne ukrepe, ki so zdaj razdrobljeni med različne institucije in neusklajeni. Treba je vzpostaviti enotno nacionalno referenčno oziroma vstopno točko za podporo šolam, so prepričani avtorji poročila.

Ob tem je treba po njihovem mnenju na nacionalni ravni načrtno razviti centralno dostopna orodja, ki bodo šole sistematično podpirala pri izvajanju celotne samoevalvacije in pripomogla k večji enotnosti in kakovosti praks.

Poleg tega se jim zdi nujno zagotoviti kontinuiteto in nadaljnji razvoj analitskega središča na ministrstvu, ki je ključen povezovalni mehanizem za usklajevanje podpornih ukrepov, razvoj strokovnih podlag in sistematično zbiranje in uporabo podatkov. Treba pa je tudi uvesti sistemsko načrtovanje in vrednotenje podpornih ukrepov. Pri tem kot nujno vidijo zagotovitev stabilnih finančnih in kadrovskih virov tako na ravni posamezne šole kot na ravni sistema.

Nenazadnje priporočajo poenoten pristop k ugotavljanju kakovosti na nacionalni ravni ob sočasnem upoštevanju posebnosti v posameznem podsistemu v okviru vzgoje in izobraževanja. Treba je uravnotežiti razmerje med avtonomijo šol in sistemsko usmeritvijo, na normativni ravni pa sprejeti enotne nacionalne smernice, menijo.

Po njihovem mnenju je treba na vsaki šoli vzpostaviti jasno koordinacijo postopka in oblikovati mrežo strokovnjakov, ki bodo nudili strokovno podporo pri izvajanju procesov. Na sistemski ravni pa je treba vzpostaviti enotno zbiranje ključnih podatkov o poteku procesa, ki jih šole posredujejo na nacionalno raven.

A podatki sami po sebi po ministrovem svarilu ne bodo izboljšali kakovosti. K premiku bodo pripomogle šele odločitve o prednostnih nalogah na ravni države in na ravni šol in vrtcev, je izpostavil.